13-11-2024
"Admin, ubogaj odstavke in poševne črke in ostale nebesedne spremljevalce!" -Ciceron
Pisanje kroky recenzij je zelo zanimiva stvar in bi jo priporočil vsem iz mojega bralstva, namreč ko ga napišeš, občutiš v svoji glavi tišino, kot da si povedal vse, kar je bilo za povedati o tej glupi temi, in da si končno odvlekel vso staro šaro vem s svojo desnico in sedaj imajo tvoji možganski mešički spet polno prostora in svežega zraka, da lahko kreirajo in transmogificirajo po mili volji. Ker pa ta občutek popusti že po kake četrt ure (oziroma na pol poti domov, če se pelješ bolj počasi, ker se ti nikamor ne mudi in ker je temno in mokro po tleh in za povrh še mrzlo in mogoče si celo pozabil doma rokavice in kapo), sem se odločil, da bom danes napisal novo recenzijo. Že takoj pa je nastal en ⬛⬛⬛ ⬛⬛⬛ ⬛⬛⬛ problem, da sem, ko sem prišel na idejo, bil že pojedel svojo porcijo. In veste kaj to pomeni? Da NE BOM MOGEL NAPISATI KROKY CENITVE, da vam ⬛⬛⬛ ⬛....⬛⬛⬛...⬛⬛⬛. Ampak se nisem vdal, saj veste, kako rečejo: Ne predaj se, razen kadar se moraš. In sem se dokopal do svežega, toplega, kadečega se bureka.
Tipal sem njegovo mehko prelestno oblost, predvsem pa njegovo toploto, saj veste kako mrzlo je že, upam da bo to zimo zaradi tega veliko snega, grel sem si prste skozi alu folijo, tisto, ki se lahko zatakne noter v hrano in te potem bolijo zobje, ko jo ugrizneš. Bilo je skorajda vroče - in to kroky produkt! Kdorkoli, ki je kdaj naročil toplo malico, ve, kako hladni že pridejo paketi in kako hitro se nato popolnoma shladijo. Zaradi toplote in zaradi lakote je bila jed res mamljiva.
K navdušenju pa je seveda doprinesel tudi tisti kockarski element negotovosti: na embalaži namreč ni bilo napisano, kakšen naj bi ta burek sploh bil: lahko da je pica, ki je tudi najboljši! Ali pa je lahko mesni, ki je suh in nagravžen in preslan in se drobi povsod in bogve kakšno meso sploh tisto je - glede na njihovo varčnost (beri: škrtost) sklepam, da gre za tiste poljske krave z angino. Torej, nesel sem skrivnostni plen gor po stopnicah. Vsedel sem se na hodniku in odmotal embalažo. Burek. A kaj je notri? Usoda je izbrala svojo pot, to je navadna sirnica. Zagnal sem se v hrano, dokler je še topla. Ko sem jo vso pospravil, sem se spomnil - O ŠIT KAJ PA RECENZIJA? Ukrepati sem moral naglo, vzel sem list papirja in priklical vtise, preden izginejo za vedno. Z muko sem napisal dve besedi: tumor in dolgčas. Prvo besedo sem izbral iz očitnih razlogov, če ste to jed že kdaj videli, izgled ni kaj prida. Lahko bi celo rekli, da je grozen, saj zgleda kot nekaj, kar bi se našlo v tistih kantah z medicinskimi odpadki, zraven odrezanega moškega spolovila (admine, lahko cenzuriraš to in zamenjaš z nečim drugim, npr. s slepičem). Izgleda res ... organično. Kdaj se tudi izloči vlaga in se nabere na notranji strani folije, kar je FUJ. Drugo besedo bi lahko pričakovali, saj velja za večino krokyjevih turboprocesiranih ponaredkov prave hrane. Preposto ni okusa (razen rahlo kisle vsebine), ni teksture. Stvar je splačina, slop. Pogret, testén slop. Ravno dovolj te zadovolji v ustih s svojim sprejemljivim (ne)okusom in te pogreje, to je vse. Torej naj bo ocena 2/5.
Še malo sem razmišljal o besedah in sem si izmislil svoj lasten neologizem: krokyjevskost. Pridevnik krokyjevska velja za hrano, pri kateri je vse narobe: okus je napačen ali ga pa sploh ni, kar bi moralo biti trdo, je mehko, in obratno, kar bi moralo biti suho, je mokro itd. Kar zgleda kot prava stvar, je v resnici nekaj čisto drugega. Kar bi moralo biti okusno, je gnusno. In seveda ne obratno! Vse skupaj je ena velika prevara. Pica (se je še spomnite?) ima na sebi wafer-thin plast sira. Pire ima okus po odmrli koži varovanca doma ostarelih občanov. Sendvič skozi plastiko zgleda OK, potem pa ugotoviš, da je kruh zelo suh in da ga je neprimerno več kot dejanske vsebine, ki pa tudi sama ni preveč poštena: trdi, da je iz purana, ubistvu pa ima okus po navadnem uličnem golobu. Hot dog, tako preprosta zadeva, je ... AAAARRRGGGHHH!!!!!! Na zidu piše z velikimi tiskanimi črkami 'dobro pa hitro', o hitrosti ne bom komentiral nič razen tega, da upam, da se voznik krokyvana drži hitrostnih omejitev, kako dobro oziroma kako slabo je, no o tem pa je bilo bilo že dovolj napisanega, torej lahko noč.
PS: ne vzemite tega kot vrnitev kroky review, tudi te daljši poskusi se mi zdijo trapasti in to na slab način, še vedno nisem odkril, kaj s to rubriko sploh hočem, že ko pomislim,da sem na začetku hotel nekaj popolnoma pragmatičnega in objektivnega, da bi lahko ljudje drejansko kaj imeli od tega ... Mogoče bi moral presedlati na popolnoma numeričen način, saj bi bilo to najlažje, ker o hrani ne znam preveč dobro nakladat, kaj šele kaj pametnega povedat, nakladat znam pa o vsem drugem. Bralci bi lahko preprosto primerjali številke in tako izbrali, kaj hočejo naročiti. Zaenkrat pa smo pri tem, pri čemer pač smo. V moji stari črni beležki imam enega ali dva izgubljena review -a, ki ju bom poskušal najti med vsemi drugimi trapastimi eksperimenti in risbami itn. in ju bom objavil tu. To je to. Nasvidenje. O, a se spomnite tistih čudnih proteinskih napitkov od lanskega leta? Embalaža je trdila, da imajo okus po jagodah, ampak so imeli v resnici okus po jagodnih bombonih, ki jih je naredil nekdo, ki je enkrat v življenju jedel sladkorno peno z okusom jagode in nato po spominu rekonstruiral okus. Zraven pa je bil, kot je pri našemu ljubljenemu ponudniku prehrane navada, še en dodaten priokus, Bog ve po čem. Če si spil tri ali štiri tiste, si bil mrtev. To se mi je pogosto zgodilo, ker so jih itak izbirčneži pustili. Pa tiste proteinske tablice, ki so imele prav zanalašč okus po kavi, samo da bi ti šli na živce. Lahko bi izbrali karkoli, npr. čokolado, da bi bile bolj priljudne. Joj, res morjo vse zajNe vem, zakaj so jih izbirčneži vedno pojedli, kljub temu, da so bile slabšega okusa kot jagodni napitek, ki se jim zdi, kot mnogo stvari na meniju, primerljiv z gnojem. Ponavadi je sicer za to kriv izgled ali pa vonj in tukaj jim moram dati prav. Tisti mlečni riž ali pa druge mlečne zadeve, ki pridejo v tisti prosojni mali plastični škatlici, res zgledajo gnusno, ko se plazijo iz ene stene na drugo steno svojega kontejnerja in znajo tudi obviseti na stropu. Vseeno pa se mi zdi nenavadano, da toliko ljudi noče dati niti ene priložnosti tej neestetski hrani, saj, če povemo po pravici, hrana, ki jo jemo doma, tudi nima vedno najlepše prezentacije. Torej, čudno je biti čuden, ker nisi preveč izbirčen, sicer nočem preveč moralizirati, vendar pa vedite, da se o tem da še VELIKO povedati. Kakorkoli, nasvidenje, se vidimo v naslednji gluposti, ki jo bom napisal (bogve kakšna bo, saj se vse spreminja, enkrat si tak, čez teden drugačen, ravno poslušam radio Bob, ki pa bo KMALU POKOJNI in ga bo zamenjal Radio 1 Rock, vidiš, kako se stvari spreminjajo, upam, da bodo še vedno imeli tiste glupe oddaje o heavy metalu z voditeljema, ki nimata pojma o rock'n'rollu, bodo pa pripeljali eno glupo voditeljico, ki nam bo zagotovo šla na živce, mogoče še bolj kot glasba, ki jo vrtijo), saj veste: Bolje izdati knjigo (ali pa vsaj ploščo), kot prijatelja.